Primerna priprava smuči zahteva poznavanje vrst snega.

V različnih formah so lastnosti snega drugačne od lastnosti podnebja/vremena. Njegove lastnosti so odvisne od dejavnikov kot so: temperatura, vlaga, starost in sestava snežnih kristalov. Moderni voski so enostavni za uporabo celo za začetnike, vendar le, če poznate spremenljive lastnosti snega skozi cel dan.

Tukaj so opisane štiri glavne vrste snega:
 

	Novi sneg – je v obliki popolnih snežnih kristalov, ki so odvisni od temperature. Bolj trdni kristali so ob nizkih temperaturah, bolj mehki pa ob višjih temperaturah. Ti kristali so med smučanjem lahko združljivi in povzročijo efekt prevelikega trenja/vpojnosti. S pravo mešanico voskov in pravo strukturo drsne ploskve lahko to preprečimo.
	Fino zrnati sneg (stari sneg) - je že prestal enega ali več preoblikovanj zaradi temperaturnih sprememb. To je povzročilo, da so zunanje konice kristalov odpadle ali da so se stopile, kar je pripeljalo do zrnate, žitnate strukture kristala. Za razliko od novega snega je efekt vpojnosti manjši, poveča pa se pa efekt trenja/drgnenja. Ta sneg, odvisno od temperature, je lahko poln vode ali pa zelo izsušen zaradi mraza ali vetra.
	Grobo zrnati sneg (stari sneg) - je v celoti izgubil svojo prvotno obliko zaradi ponavljajočih temperaturnih sprememb; topljenja in zmrzovanja. Ta sneg dobi obliko zrna in je prestal preobrazbo. Govorimo o starem ali grobo zrnatem snegu. Odvisno od velikosti zrna razlikujemo med grobo in fino zrnatim starim snegom(velikost zrna med 1 in 3mm). Najbolj pogosti obliki grobo zrnatega snega sta fin in skorjast sneg.
	Umetni sneg – za serviserje pomeni velik problem predvsem zaradi njegove agresivnosti. Ker ima toliko nehomogenih form, zahteva od voska, da je čim bolj obstojen, saj je efekt trenja/odrgnjenosti velik. Površina snega se čez nekaj transformacij spremeni v kristale, lastnosti drsenja se izboljšajo, zato se zopet lahko uporabijo manj trši voski. Navkljub njegovi nenaklonjenosti, je to najbolj pogost tip snega na smučarskih tekmovanjih.